Staranje prebivalstva v Evropski uniji
Poročilo o staranju 2015 - Gospodarske in proračunske napovedi za 28 držav članic EU (2013–2060) / 2015 Ageing Report – Economic and budgetary projections for the 28 EU Member States (2013–2060) napoveduje:
-
da se bo leta 2060 ob rojstvu pričakovana življenjska doba pri moških povečala s 77.7 na 84.8 let, pri ženskah pa iz 83.1 na 89.1 let;
-
da se bo v enakem obdobju demografsko starostno razmerje (število ljudi starejših od 65 let v primerjavi z mlajšimi v starosti od 15-64 let) v celotni EU povečalo iz 27.8% na 50.1%.
V EU se bo tako do leta 2060 razmerje med številom delovno sposobnih ljudi in starejšimi od 65 let zmanjšalo iz 4 na približno 2, fiskalni vpliv staranja pa bo predvidoma visok v večini držav članic, učinki pa bodo postali očitni že v naslednjem desetletju. Staranje evropskega prebivalstva ustvarja velike zdravstvene, družbene in gospodarske izzive za gospodarstvo EU.
Blaga kognitivna motnja
Starostni kognitivni upad lahko pri posamezniku napreduje v blago kognitivno motnjo in v končni fazi tudi v demenco. Potek blage kognitivne motnje je zelo nepredvidljiv; pri nekaterih bolnikih motnja ostane razmeroma stabilna, pri nekaterih se razvije v demenco, medtem ko se pri nekaterih lahko kognitivne sposobnosti celo izboljšajo zaradi ustrezne terapije vzrokov, ki imajo podobne simptome kot blaga kognitivna motnja (npr. pomanjkanje vitamina B-12). Za učinkovito soočanje je ključnega pomena, da blago kognitivno motnjo čim prej odkrijemo, saj imajo ti bolniki povečano tveganje za razvoj demence.
Poznamo dve obliki blage kognitivne motnje:
-
prvo, ki vpliva predvsem na spomin - amnestični tip in
-
drugo, ki vpliva na sposobnost odločanja, oceno potrebnega časa ali zaporedja korakov, ki so potrebni za neko kompleksno opravilo ali pa vpliva na posameznikovo vidno zaznavanje.
Amnestični tip blage kognitivne motnje je pogosto povezan z razvojem demence, zlasti z Alzheimerjevo boleznijo. Pri 8 od 10 ljudi se amnestični tip blage kognitivne motnje v 7 letih razvije v Alzheimerjevo bolezen (https://www.nia.nih.gov/health/what-mild-cognitive-impairment). Pojavnost demence pri osebah z blago kognitivno motnjo, ki so starejše od 65 let, je približno 15% (Neurology 2018, 16; 90 (3): 126–135).
Diagnosticiranje blage kognitivne motnje (VEČ >>)
Demenca
Ocenjeno število ljudi v Evropi z demenco v letu 2015 je bilo 10.5 milijona, po napovedih pa se bo do leta 2050 povečalo na 18.66 milijona. Parkinsonova bolezen z demenco z Lewyjevimi telesci, Alzheimerjeva bolezen in frontotemporalna demenca so najpogostejše nevrodegenerativne bolezni povezane s staranjem. Število bolnikov z demenco je podcenjeno, saj jih večina še nima diagnoze bolezni in zato tudi ne more dostopati do ustrezne nege in zdravljenja (World Alzheimer Report 2016, Improving healthcare for people living with dementia).